Obraba trdih zobnih tkiv je lahko mehanskega ali mehansko-kemičnega izvora. Najpogostejše posledice obrabe zob so občutljivost zob na toplotne in kemične dražljaje, znižana višina griza, motnje videza zob in obraza. Mehanski vzroki obrabe so močno škripanje z zobmi ali stiskanje zob. Kemični vzroki so znižanje pH-vrednosti želodčnega soka in sline, acidoza v ustih in uživanje kisle hrane. Pogostnost pojavljanja obrabe zob se povečuje in zajema vse starostne skupine populacije, vedno pogosteje se pojavlja tudi pri mlajših osebah. Oblike in vzroke obrabe obzobnih tkiv delimo na atricijo, abrazijo, korozijo in abfrakcijo.
Atricija
je fiziološka obraba, ki nastane zaradi trenja zoba ob zob. Nastaja zaradi stikov zob med žvečenjem, požiranjem, pri drsnih gibih in pri stiskanju zob. Atricijo vidimo na griznih ploskvah in robovih, najprej kot svetlečo površino na sklenini, pozneje pa kot znižanje okluzalnega reliefa in izpostavitev dentina.
Abrazija
je nefiziološka obraba trdih zobnih tkiv zaradi mehanskih procesov, kot so prekomerno stiskanje, drsanje in škripanje z zobmi, npr: pri bruksizmu; Abrazija je lahko posledica pretiranega ščetkanja zob s pretrdo krtačko in abrazivno zobno pasto, nepravilne uporabe zobne nitke ali interdentalne krtačke, zobotrebca, škodljivih navad, kot so žvečenje tobaka, grizenje nohtov, grizenje trdih predmetov, kot sta svinčnik ali pipa. Profesionalna abrazija nastaja pri krojačih, čevljarjih, tapetnikih, steklopihalcih in glasbenikih, ki igrajo na pihala.
Korozija ali zobna erozija
je izguba trdih zobnih tkiv, ki je posledica kemičnega procesa, v katerem sodeluje kislina nebakterijskega izvora. Obstajajo notranji in zunanji dejavniki korozije. Notranji so prisotni pri bulimiji in gastroezofagealnem refluksu. Zunanji vir korozije predstavljajo snovi s kritično pH-vrednostjo 5,5 ali manj, kot so kisla hrana in pijača ter kisline v delovnem okolju. Korozija griznih ploskev zadajšnjih zob je povezana z žvečenjem tablet vitamina C ali aspirina. Pogost vzrok korozije je tudi prekomerno uživanje alkohola zaradi kronične regurgitacije in bruhanja.
Abfrakcija ali klinasta poškodba
je poškodba zob na zobnih vratovih. Do tega pojava pripelje več vzrokov: prekomerne grizne obremenitve zob zaradi nepravilne lege zob in bruksizma povzročijo začetno okvaro v predelu zobnega vratu. Tako poškodovana sklenina je bolj dovzetna za kemične in druge mehanske škodljive učinke. Dokazano je, da tudi nekatere tehnike krtačenja zob povzročajo abfrakcije. Oskrba abfrakcij je preprosta: manjše abfrakcije restavriramo s kompozitom, obsežnejše obnovimo fiksnoprotetično.